Pravijo, da je ločitev eden od največjih stresov v življenju. Verjetno pa je še večji takrat, ko smo si ustvarili skupni dom, ki ga morata sedaj oba ali pa eden od nekdanjih partnerjev zapustiti.
Skupni dom je del skupnega premoženja partnerjev, če je bil ustvarjen z delom v času trajanja zveze. To pomeni, da je bil bodisi kupljen s skupnimi prihranki, nastalimi v času trajanja zveze, bodisi s skupnim kreditom. Če je bila nepremičnina darilo staršev enega partnerja, ali če jo je en partner podedoval, je zgolj njegova. Če je bila delno ali v celoti kupljena s prihranki zgolj enega partnerja, ki so nastali pred zvezo, ali pa s kupnino od njegovega stanovanja, ki ga je prodal, je ravno tako delno ali v celoti zgolj njegova. Pravimo, da sodi v njegovo posebno premoženje.
Najprej moramo torej vedeti, ali nepremičnina sploh sodi v skupno premoženje. Če je odgovor ne, potem je jasno čigava je in kdo je tisti, ki se bo po razpadu zveze selil.
Če je bila nepremičnina delno pridobljena s skupnim premoženjem (prihranki ali kreditom), delno pa s posebnim premoženjem enega ali obeh partnerjev, je predmet delitve zgolj skupni del. Torej, če je nepremičnina stala 200.000 EUR, od tega sta partnerja vložila vsak po 50.000 EUR svojega posebnega premoženja, za 100.000 EUR pa sta vzela skupni kredit, se morata sedaj dogovoriti zgolj glede delitve kredita. Več o tem sledi v nadaljevanju.
Če smo si uredili dom v hiši staršev ali sorodnikov našega partnerja, smo ravno tako mi tisti, ki lahko pripravimo kovčke. Lahko sicer odnesemo kavč in televizor ali se dogovorimo o izplačilu v višini vloženih sredstev, to pa je tudi vse. Malo bolj pa smo zaščiteni, če smo si v hiši njegovih staršev sami izdelali mansardo, napeljali inštalacije, jo ometali, vgradili stavbno pohištvo itd. V tem primeru se lahko šteje, da smo postali solastnik nepremičnine.
Če torej nedvomno gre za skupno premoženje, se morata partnerja odločiti, ali bosta nepremičnino prodala, ali pa bo en drugega izplačal in postal njen izključni lastnik. Če se odločita za prodajo, se morata dogovoriti o prodajni ceni. Ravno tako morata oba v enakem deležu prevzeti tveganje morebitne nižje prodajne cene, če je jasno, da je vrednost nepremičnini od časa njenega nakupa padla. Najtežje pa je uskladiti zelo osebne poglede na to, koliko dela je bilo v nepremičnino vloženega, iz kakšnega lesa so stopnice, kako lepo je vzdrževan vrt – za tovrstno romantiko ni več prostora. Zato nam bo pomoč izkušenega nepremičninskega strokovnjaka, ki pozna trg in tržne cene podobnih nepremičnin, prišla zelo prav.
Pri tem, kolikšen je primeren znesek izplačila ali kako se razdeli prejeta kupnina, je bistveno, v kolikšnem deležu sta nekdanja partnerja prispevala za nakup nepremičnine oz. koliko skupnega kredita zanjo sta odplačala. Če je bilo razmerje približno enakovredno, bo takšno tudi izplačilo oz. delitev kupnine, sicer pa ne. Pri tem pa nima vloge samo finančni prispevek, ampak tudi prispevek pri skrbi za dom in družino.
Kaj pa v primeru hipotekarnega kredita? Banke običajno ob razpadu zveze ne čutijo nobenega stresa: za obveznosti jim bosta nekdanja partnerja še naprej jamčila enakovredno in v primeru zamud ali prenehanja plačevanja bo zahtevala plačilo od enega, drugega ali obeh hkrati. Če eden od partnerjev ostane v nepremičnini in prevzame odplačevanje kredita, torej še ne pomeni, da je drugi partner prost obveznosti do banke. Banka mora izrecno ali molče privoliti v prevzem dolga, sicer do nje nima nobenega učinka. Takšne situacije so torej za nekdanje partnerje še dodaten stres. Dostikrat zgolj čudežni pojav novega poroka ali pa prepočasen odziv banke omogočita, da se reši problem skupnega kredita. Sicer pa lahko skupna nepremičnina ostane skupno breme še kar nekaj časa. Breme zato, ker odseljeni partner nikoli ne ve, kdaj bo bivši partner morda prenehal s plačevanjem, morebiti zaradi tega ne more dobiti novega kredita itd.
Če se nekdanja partnerja ne moreta dogovoriti o tem, ali je nepremičnina skupna ali ne, ali pa o tem, koliko je kdo prispeval zanjo, jima preostane samo še pot na sodišče. Sodna taksa bo hitro znašala preko 1.000,00 EUR, odvetniški stroški pa ne dosti manj. Od vložitve zahtevka do prvega naroka običajno mine skoraj eno leto, do pravnomočne odločitve pa lahko preteče tudi do pet let.
Če vam ta scenarij ni všeč in si ne želite v naslednjih letih na sodišču srečevati bivšega partnerja ali celo bivše tašče, ne odlašajte in si pri delitvi skupnih nepremičnin zagotovite pomoč nepremičninskega strokovnjaka. Če se odločite za prodajo ali pa drugačen dogovor o delitvi, bo namesto vas komuniciral z bivšim partnerjem in njegovo družino ter kupci in poskrbel za vso birokracijo. Ravno tako s svojo ekipo pravnikov, arhitektov in geodetov ne bo pozabil na podrobnosti, kot so urejeno zemljiškoknjižno stanje, pogajanja z banko glede hipoteke ali poroštva, lepotni popravki nepremičnine, osvežitev notranje opreme, lepe fotografije, urejena meja s sosedom – to so vse malenkosti, ki ustvarijo pravo dodano vrednost, kar pa na koncu pripelje do uspešne sklenitve posla in zmage za vse.
Web design: